O SIMPOZIJU PROGRAM KRITIČARKE IN KRITIKI

3.—4.

DECEMBER

7. MEDNARODNI KRITIŠKI SIMPOZIJ

UMETNOST KRITIKE 2020
KAJ JE KRITIKA?

Ondřej Buddeus

O SIMPOZIJU

Mednarodni kritiški simpozij in mednarodno srečanje literarnih in umetnostnih kritičark in kritikov.

V zmesi družbenega, metodološko-teoretskega in publicističnega ima sodobno kritiško besedilo mnogo obrazov in oblik. Laični bralec jo danes v skrajšani obliki najpogosteje srečuje na obrobju časopisnih strani in spletnih portalov, ki so ostali zavezani kulturi in umetnosti, strokovni jo bere in objavlja v revijah, ki vztrajajo pri bolj poglobljeni refleksij sodobne literarno-umetniške produkcije. Skoraj zagotovo pa je mogoče trditi, da prostor kritike ni prostor, v katerega bi potencialni naslovnik vstopal naključno.

Širši laična in strokovna javnost kritiško besedilo skoraj vedno iščeta ciljno. A kaj pričakujeta od kritike? Poljudnost ali vednost? Jasne predloge za branje in ogled umetniške produkcije ali obširne razprave o obravnavanem delu. Kaj je kritika v očeh njene avtorice ali njenega avtorja in kaj naj bi bila v očeh bralke ali bralca, v primeru otroške in mladinske književnosti pa tudi starša? Kritiki formalno podobna besedila, kot so promocijska besedila založb in institucij, spletni zapisi knjižnih vplivnežev, mnenja in ocene literarno-umetniških del z družbenih omrežjih, digitalni bralki in bralcu vsaj delno razrešijo dilemo »dobro/slabo«. Avtorice in avtorji kritik se vsekakor zavedajo, da prav ta besedila v potrošniško naravnani družbi za širšo javnost pogosto nadomeščajo argumentirano kritiško oceno. Si torej vsi udeleženi v procesu vrednotenja umetnosti res želijo razširitve kritiškega prostora in diskurza? Ali kot širša družba sploh vemo, kaj je umetnostna kritika? Je danes še mogoče razumeti kritiko kot argumentirano besedilo, ki nudi bralstvu širši vpogled v literaturo, umetnost in družbo? In ki zmore preseči tudi nacionalne meje publicistike?

Mednarodni udeleženci bodo v sklopu dveh podtem simpozija – Kritika mladinske književnosti (v luči mednarodnega knjižnega sejma v Bologni) in Kritika slovenske književnosti v tujejezičnih okoljih (v povezavi s predsedovanjem Slovenije EU in prihodnje predstavitve na knjižnem sejmu v Frankfurtu) – v prispevkih in diskusijah raziskovali potencial kritike slovenske in tuje literarne, pa tudi širše umetniške produkcije.

PROGRAM

3/12

16:00DANIEL TERKL

Kritika in solidarnost

16:30LARISA JAVERNIK

Kritika na presečišču literarne in gledališke umetnosti za najmlajše

17:00LUKE CASSIDY

Za devetimi gorami: pogled na slovensko literaturo od daleč

17:45MOJCA PIŠEK

Kako sem obupala nad kritiko in postala kritičarka

18:15DEBATA

Literarna kritika izven nacionalnih okvirjev
(povezuje Aljaž Koprivnikar)
Simpozij bo delno potekal v angleščini.

4/12

15:00NIKA ŠVAB

Razmerja moči v kritiki

15:30ONDŘEJ BUDDEUS

Igra vlog: osebna zgodovina kritištva na Češkem v 21. stoletju

16:15ROBERT KURET

Do konca in še čez: filmska in literarna kritika kot zahteva po radikalnosti

17:30OKROGLA MIZA

Srečanje slovenskih kritikov
(povezuje Žiga Rus)

KRITIČARKE IN KRITIKI

AT

Daniel Terkl

DANIEL TERKL

Daniel Terkl (1980) je na Dunaju študiral umetnostno zgodovino, nemško filologijo in polonistiko. Od leta 2016 deluje kot programski vodja projekta literarnih branj v centru Alte Schmiede na Dunaju. Med drugim se je podpisal pod nemški prevod knjige poezije Johna Mateersa Neverniki ali Mavri (Shearsman Books, 2013) ter vrsto fotografij v literarni in umetniški reviji Lichtungen.

Kritika in solidarnost

Prispevek bo – ob upoštevanju nekaterih recenzij nedavno izdanih knjig avtorjev, kot so Anja Golob, Drago Jančar ali Goran Vojnović – pokazal, kako literarna kritika prispeva k zanimanju za slovensko literaturo v nemško govorečem okolju. Razmisleki o vprašanju, katera merila bi bila primerna za vrednotenje takšnih recenzij, bodo temeljili na izbranih primerih.

SI

Larisa Javernik

LARISA JAVERNIK

Larisa Javernik (1990) je kritičarka, publicistka in književnica. Piše literarne kritike in prispevke za različne slovenske publikacije, literarne revije ter spletne portale. Je ustanoviteljica in urednica spletne platforme o slikanicah Orbis Pictus. Aktivno deluje tudi na področju kulturno-umetnostne vzgoje na področju gledališke in literarne umetnosti.

Kritika na presečišču literarne in gledališke umetnosti za najmlajše

Dejstvo, da je bolonjski knjižni sejem med svoje vsebine leta 2019 uvrstil tudi projekt Mapping - A map of performing arts for early years, kjer gre za povezovanje literarnega z gledališkim medijem, kaže na prakso, ki je v gledališčih za najmlajše po svetu že nekaj časa prisotna, hkrati pa kaže tudi na porast zanimanja in spodbujanja tovrstne kulturno-umetnostne vzgoje ter intermedialnosti. Kaj je vloga kritike na ravni procesa postavljanja gledališke predstave, ki temelji na otroški literarni predlogi, v očeh gledališkega režiserja, dramaturga, igralcev in preostalih članov gledališke ekipe, ko se ti odločajo za izbiro in obdelavo literarne predloge? In kaj je vloga kritike na ravni rezultata, ko je predstava uprizorjena in s tem postane del gledališkega repertoarja?

IE

Luke Cassidy

LUKE CASSIDY

Luke Cassidy je irski pisatelj in pogost obiskovalec Slovenije, kjer si vzame čas za svoje pisanje. Njegovo delo se pojavlja v časopisih Los Angles Review of Books, The Irish Times, Le Monde Diplomatique in drugod. Njegov romaneskni prvenec Iron Annie bo septembra 2021 izšel pri založbi Bloomsbury (Irska, Združeno kraljestvo & Commonwealth) in januarja 2022 pri založbi Vintage Anchor Books (ZDA in Kanada).

Za devetimi gorami: pogled na slovensko literaturo od daleč

Prispevek se ukvarja z opaznim zatišjem v zvezi s slovensko književnostjo na mednarodni ravni. Slovenija ima živahno literarno sceno, in čeprav v literarni ponudbi večjih evropskih jezikov (angleščina, francoščina, nemščina, španščina) prevodi uglednih slovenskih avtorjev obstajajo, se zdi, da so ti zgolj eksotične opombe na obrobjih. Lahko bi trdili, da si je Slovenija prislužila svojega Bulgakova ali Kundero, v zadnjem času Anno Burns ali Elano Ferrante, toda kaj je razlog za njihovo odsotnost na radarjih sodobne evropske literature?

SI

Mojca Pišek

MOJCA PIŠEK

Mojca Pišek (1985) je novinarka, literarna kritičarka, esejistka in popotnica. V letih 2007–2017 je bila sodelavka kulturne redakcije časnika Dnevnik, od leta 2019 piše predvsem za Delo in Outsider. Leta 2012 je prejela Stritarjevo nagrado za literarno kritiko, leta 2014 pa priznanje čuvaj/watchdog za mladega novinarja, ki ga podeljuje Društvo novinarjev Slovenije. Njena prva knjiga esejev Knjiga, ki smo jo vendar vsi prebrali (2019) je bila nominirana za Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko.

Kako sem obupala nad kritiko in postala kritičarka

Kritika so lahko tri zvezdice od petih, lahko pa je tudi dolg esej, v katerem recenzirana knjiga igra skorajda obstransko vlogo. Avtorica raziskuje, kaj ji kot kritičarki namesto formulaične kritike omogoča esej ter zakaj so globoko osebna besedila potencialno bolj relevantna kot rutinirana kritika, spisana po vseh pravilih kritiškega žanra.

SI

Nika Švab

NIKA ŠVAB

Nika Švab, rojena 1991 v Mariboru, je dramaturginja in literarna komparativistka. Izobraževala se je na Filozofski fakulteti in AGRFT Univerze v Ljubljani ter DAMU v Pragi. Večinoma se ukvarja s pisanjem, kar vključuje kritike, refleksije, dramska besedila, kratko prozo, analize, članke za gledališke liste in pedagoška gradiva. Med drugim tudi moderira pogovore, koncipira projekte, ureja publikacije in dela na festivalih. Sodeluje z vladnimi in nevladnimi zavodi na področju publicistike, uprizoritvenih umetnosti in literature. Je soavtorica projektov S*S, Ljubo doma, kdor ga ima in TRANS-PLANT. Na 47. Tednu slovenske drame je za dramo Ujeti trenutek prejela nagrado za najboljše besedilo mladega avtorja. V prostem času spremlja produkcijo sodobne umetnosti doma in v tujini.

Razmerja moči v kritiki

Kaj je in kje se giblje kritika danes, ko ne izginja samo prostor zanjo, temveč tudi za razvoj umetnosti? Tako kot so slabi pogoji in nizki honorarji odmerjeni medijskemu in diskurzivnemu prostoru, so tudi avtorjem in izvajalcem umetniških del. So konteksti nastanka in produkcijski pogoji olajševalna okoliščina, in če ja, koga kritik sploh ocenjuje? Umetniško delo, producenta ali kulturno politiko?

CZ

Ondřej Buddeus

ONDŘEJ BUDDEUS

Ondřej Buddeus je češki pisatelj, prevajalec iz nemščine in norveščine, pesnik, organizator in literarni aktivist, urednik in esejist. Je nekdanji urednik revije Psí víno za sodobno poezijo (odgovorni urednik 2011–2014), med letoma 2017 in 2019 je vodil Češki literarni center, novoustanovljeno državno agencijo za promocijo češke literature v tujini. Ondřej je član upravnega odbora Češkega društva pisateljev in trenutno dela na Akademiji za likovno umetnost v Pragi.

Igra vlog: osebna zgodovina kritištva na Češkem v 21. stoletju

Literarna kritika, podobno kot njen predmet – literatura, v trenutnem kulturnem ozračju doživlja spremembe. Čeprav kritika prevzema drugačno sistemsko vlogo, za katero se domneva, da je sekundarna, bi jo lahko razumeli kot silo, ki niha med avtoritativnim središčem literarne mediacije in kulturnim diskurzom, ki izgublja svojo veljavo in nekdanji, pomemben položaj. Ondřej Buddeus v svojem besedilu podaja kratko meditacijo o trenutnem položaju literarne kritike, pri kateri izvira iz situacije na Češkem.

SI

Robert Kuret

ROBERT KURET

Po izobrazbi profesor slovenščine. Po poklicu samozaposlen kritik in recenzent. Po duši navkreber.

Do konca in še čez: filmska in literarna kritika kot zahteva po radikalnosti

Kaj pomeni za umetniško delo, da radikalno izpelje svoje nastavke? Da gre »do konca«? In zakaj je to relevanten kriterij pri presojanju tako filma kot literature? S primeri iz filmov (opus Davida Lyncha, kitajski neonoirji zadnjih let ...) in sodobne slovenske proze, s pomočjo podobe Moebiusovega traku in prečenja fantazme bomo poskušali ugotoviti, kaj se zgodi, ko umetnost do konca izsanja svoje koordinate, ko se sooči s svojo narativo. Ob tem pa se bodo pokazale tudi nekatere omejitve samezahteve, iz katere smo izhajali.

Robert Kuret

DEBATA

Literarna kritika izven nacionalnih okvirjev

Sodelujejo: Daniel Terkl (Avstrija), Larisa Javernik (Slovenija), Luke Cassidy (Irska), Nika Švab (Slovenija), Ondřej Buddeus (Češka republika) in Robert Kuret (Slovenija). Debata bo delno potekala v angleškem jeziku, povezuje jo Aljaž Koprivnikar.

Robert Kuret

OKROGLA MIZA

Srečanje slovenskih kritikov

Na srečanju slovenskih kritikov iz različnih kritiških področji (literatura, gledališče, film ...) bodo sodelovali: Igor Divjak, Nika Švab, Robert Kuret, Diana Pungeršič in Alja Lobnik. Omizje bo vodil Žiga Rus.